In memoriam – Boris Dvornik (16. april 1939 – 24. marec 2008)
Boris Dvornik, počivaj v miru! V spominu mi ostajaš kot Roko iz Našega malega mista. Bil si izjemen igralec in pevec (v dokumentarcu Zvijezde iznad: Boris Dvornik, ki je bil 26. 03. 2008 ob 23:10 na HTV 2) ter velik Spličanin. Ponosni smo nate, saj si velika zvezda na nebu Lijepe naše!
Igralca Borisa Dvornika pospremili na zadnjo pot
Od njega se je poslovilo več tisoč ljudi
Film, 26. marec 2008 20:57
Zagreb – MMC RTV SLO/STALegendarnega hrvaškega igralca Borisa Dvornika so danes pokopali na splitskem pokopališču. Na zadnjo pot ga je pospremilo več tisoč ljudi.
69-letnega Dvornika, ki je za posledicami možganske kapi umrl 24. marca, so pokopali na pokopališču Lovrinec, pogreba pa so se poleg nekaj tisoč ljudi udeležili tudi hrvaški premier Ivo Sanader, srbski igralec Ljubiša Samardžić in hrvaški minister za kulturo Božo Biškupić. Zadnji je igralcu namenil naslednje besede: “Odhaja prijatelj, umetnik in domoljub, velik človek, ki je globoko in dragoceno vplival na hrvaško kulturo. On svojih vlog ni igral, temveč jih je živel.”
Zaslovel s Štigličevim filmom
Izjemen talent mladega Borisa Dvornika je med prvimi prepoznal slovenski režiser France Štiglic, ki mu je, čeprav do takrat Dvornik ni dobival glavnih vlog, namenil naslovno vlogo v filmu Deveti krog. Ta ga je izstrelila med najbolj priljubljene jugoslovanske igralce. Dvornik je tako pozneje zaigral v največjih produkcijah jugoslovanske kinematografije, med drugim v filmih Sutjeska, Derviš in smrt ter Bitka na Neretvi in v mnogih TV-produkcijah, od 80. let dalje pa je zaznamoval tudi hrvaško gledališče.Politik za mesec dni
Poleg igranja ga je v začetku devetdesetih letih “povleklo” tudi v politiko, kar so mu mnogi očitali. Leta 1992 je tako na listi Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) kandidiral na parlamentarnih volitvah. Postal je poslanec v hrvaškem saboru, vendar je zelo hitro (po enem mesecu) ugotovil, da politična kariera ni zanj in se je mestu poslanca odpovedal.Čeprav je igral tako v filmskih kot televizijskih in gledaliških produkcijah, je mnogim gledalcem ostal v spominu ravno po vlogah Roka Prča iz kultne hrvaške nadaljevanke Naše malo mesto ter brivca v nadaljevanki Velo misto.
POUDARKI:
– Izjemen talent Borisa Dvornika je med prvimi prepoznal France Štiglic
– Poleg Samardžića, Dravićeve in Živojinovića je veljal za zvezdo “jugofilma”
– Igral je v filmskih, televizijskih in gledaliških produkcijah
– Gledalcem je ostal v spominu po vlogi v nadaljevanki Naše male mestoMed žalujočimi, ki so ga pospremili na zadnjo pot, so bili tudi hrvaški premier Ivo Sanader, hrvaški minister za kulturo Božo Biškupić in srbski igralec Ljubiša Samardžić. Foto: HRTHrvaški igralec Boris Dvornik je poleg Ljubiše Samardžića, Milene Dravić in ‘Bate’ Živojinovića veljal za veliko zvezdo.
Odšel je hrvaški igralec Boris Dvornik
Vrhunec kariere z Našim malim mestom
Film, 24. marec 2008 11:03, zadnji poseg ob 17:24
Split – MMC RTV SLOUmrl je Boris Dvornik, hrvaški igralec, ki je filmsko kariero začel v filmu slovenskega režiserja Franceta Štiglica.
To je bil leta 1960 posneti vojni film Deveti krog, ki se je prebil celo med 5 nominirancev za oskarja za najboljši tujejezični film. V svojem filmskem debiju je Dvornik odigral mladega Hrvata, ki se poroči z Židinjo (Dušica Žegarac), da bi jo rešil pred nacističnim koncentracijskim taboriščem. Vloga je Dvornika izstrelila med najbolj priljubljene jugoslovanske igralce in mu zagotovila mnogo novih ponudb za nastope v največjih produkcijah jugoslovanske kinematografije.
Leta 1939 v Splitu rojeni Dvornik je tako pozneje zaigral še v več deset filmih (Sutjeska, Derviš in smrt, Bitka na Neretvi …) in TV-produkcijah (Naše malo mesto), zaznamoval je tudi hrvaško gledališče. Zadnje velja predvsem za obdobje po nastopu osemdesetih, saj se nekdanji študent nacionalne igralske šole v Novem Sadu in akademije dramske umetnosti v Zagrebu gledališču prej večinoma ni posvečal. Šele z začetkom zatona v razcvetu jugoslovanskega filma v šestdesetih in sedemdesetih se je Dvornik začel bolj zanimati za gledališko umetnost.
Velika četverica jugoslovanskega filma
Dvornik je poleg Ljubiše Samardžića, Milene Dravić in ‘Bate’ Živojinovića veljal za veliko zvezdo ‘jugofilma’. Priznanja mu niso izrekale le množice oboževalcev, ampak tudi stroka. Po vrsti nastopov v komedijah je po letu 1966 Boris Dvornik sprejel več vlog v filmih s tematiko narodnoosvobodilnega boja. Za nastopa v filmih Most Hajrudina Krvavaca in Kad čuješ zvona Antuna Vrdoljaka – zgodnji Vrdoljakov film je zaradi zgodbe o treh sosednjih vaseh, katerih prebivalci prisegajo na tri različne veroizpovedi, še danes aktualen – je Dvornik prejel tudi nagrado zlata arena na filmskem festivalu v Pulju.Vrhunec priljubljenosti z Našim malim mestom
Vrhunec kariere Borisa Dvornika je bilo verjetno nastopanje v kultni seriji Naše malo mesto, trinajstih epizodah, posnetih po knjigi Miljenka Smoje, ki je pred male ekrane prikovala množice Jugoslovanov. V tem času je bil Dvornik zaposlen tudi v Hrvaškem narodnem gledališču v Splitu, v katerem je blestel v opereti Mala Floramy Iva Tijardovića. Več kot tristokrat je Dvornik nastopil v tem delu, kot operetni igralec pa je med drugim prepričal tudi v Straussovem Netopirju.Temni madeži kariere in življenja
Sicer pa je bilo v življenju in karieri Borisa Dvornika tudi nekaj “madežev”. Dvornikova kariera je tako v zadnjih letih nazadovala predvsem zaradi njegove predanosti alkoholu, nekaj pa so k temu prispevale tudi posledice možganske kapi. Kot napačno so nekateri presojali tudi igralčevo odločitev, da se preizkusi v politiki. Leta 1992 je tako na listi HDZ-ja kandidiral na parlamentarnih volitvah, katerih izid mu je prinesel tudi mesto v hrvaškem saboru. Po bliskovitem spoznanju (potrebno je bilo le mesec dni), da politična kariera ni zanj, se je Dvornik mestu poslanca odpovedal.Bata Živojinović o prijatelju in kolegu
S politiko je povezan tudi spor med nekdanjima prijateljema in sodelavcema pri več filmskih projektih Dvornikom in Bato Živojinovićem. Do spora, ki se izrazil tudi v več v javnosti izrečenih ostrih izjavah, je prišlo v času vojne za osamosvojitev Hrvaške. Danes je razkol očitno pozabljen in Živojinovič je po poročanju Jutarnjega lista ob Dvornikovi smrti izjavil: “Za mene bo vedno ostal živ. V zadnjih letih sva se večkrat mirila in se prepirala. Bila sva dva stara bedaka, ki sta pustila nekomu drugemu, da naju je zavedel. Vendar je za Dvornika v mojem srcu vedno ostal prostor. Kakor je živel, tako je tudi odšel, vendar vem, da me zgoraj čaka in da se nikoli več ne bova skregala.”P. B.
POUDARKI:
– Največjo priljubljenost je Boris Dvornik dosegel v času nastopanja v Našem malem mestu
– Vstop v politiko v devetdesetih
– Eden najbolj priljubljenih jugoslovanskih igralcevBoris Dvornik je kot gledališki igralec najbolj zaznamoval narodno gledališče v Splitu, kjer je med drugim več kot 300-krat nastopil v opereti Mala Floramy. Foto: Hrvatsko narodno kazalište SplitPovsem prvi celovečerec, v katerem je nastopil Boris Dvornik, je bil film Deveti krog slovenskega režiserja Franceta Štiglica.
http://www.index.hr/vijesti/clanak/umro-dino-dvornik/401210.aspx
Showbiz.hr
09. 09. 2008. | 22:51 PISMO TATI Ella Dvornik: Ne znam zašto pričaju o tebi kao bivšem pa još si tu
Dragi tata,
Žao mi je što se desilo to baš sada, ali na neki način mi je i drago što si otišao, daleko si nadišao ovu zemlju u kojoj živimo. Ovdje nije bilo ništa za tebe. Ne čitam ništa što pišu o tebi jer znam da se nisi htio ubiti. Cijeli život su mi ljudi govorili da sam narkomanka, da se drogiram i gdje god da odem govore mi da sam ušlagirana, ali ja nikada nisam tebe krivila za to. Uvijek sam ti se divila tata, jer si bio iskren a i kad si lagao nitko ti nije vjerovao ali bi ti popustili jer si se jako trudio izvući.Svi su jako tužni, meni vjerovatno još nije ni došlo do glave da te nema, i da me više nečeš staviti na kuhinjski stol i zaprijetiti mi da češ napraviti njoke od mene. Žao mi je samo što se nismo uspjeli upoznati dovoljno, nikad nisam s tobom mogla puno pričati o nekim stvarima koje su me mučile ali na neki način mi je i to bilo u redu jer se nisam osjećala kao da ćeš me osuđivati. Uvijek si mi bio poput velikog brata, ja sam se za tebe brinula više nego ti za mene, kvragu, ti si mene žicao novce 🙂Ti si bio jedini koji mi je došao na 17. rođendan, i jeli smo onaj tiramisu koji se raspao i izgledao kao bljuzga. Nitko drugi nije mogao doći. Nećeš vjerovat, satu koji si mi poklonio za rođendan je riknula baterija baš u nedilju kada si i ti otišao.
Nedostajat će mi neke sitnice koje si radio da izivciras mamu. Kad bi sjedili za ručkom uvijek si pričao o nekim gadostima, i mama bi se uvijek naljutila i to će mi jako faliti. Ili kada bi iz čista mira ušao u dnevni boravak s hlačama dignutim do vrata, nekako se iskrivio i napravio glupu facu i plesao dok te svi ne bi potjerali natrag u sobu jer si bio dosadan.
Baš si bio glup i djetinjast. Jučer nam je poštar donieo telegrame. Plakao je. Vidiš tata i drugi ljudi te vole. Vidiš da sam bila u pravu kad sam rekla da nisi beskoristan. Ti si uvijek bio veliki dio mene. I sad kad te nema imam osjećaj kao da si mi isčupao srce, prožvakao ga, pljunuo, zgazio i bacio mi mali komadić natrag. Ti si bio jedini koji je vjerovao da ću ja nešto postići u životu. Uvijek si rekao da bi bila super glumica, ili organizatorica, tjerao si me da objavim i onu knjigu koju sam počela pisat, a ja sam ti rekla da si glup.
A vidi tata. Nisam ništa napravila. Četiri milijuna ljudi me mrzi. I ja sam kriva za to. Oprosti što nikada nisam bila ono što si ti htio da ja budem. Jednostavno nisam dovoljno talentirana za sve to. Ali istina je, ja jesam odlična glumica. Glumim gotovo cijeli život da mi ne smeta to što ne razgovaramo puno. Stavim tu neku divnu maskicu sa cvjetićima i svima govorim kako mi je super. No kada dođem doma u sobu među svoja četiri zida nemam više kome lagati osim samoj sebi. Tata, moje lice nije prekriveno cvjetićima nego crnom razmazanom maskarom. Iskreno, najrađe bih skupa s tobom otišla sada, jer gdje god da jesi dobro ti je. Ali nemogu, zbog mame.
Nedavno si ti izgubio svoga tatu. Vidiš koja nas je sudbina zadesila. Ti i ja smo bili njegovi miljenici, hvala Bogu da si ga nadživio inače bi imali dva odjednom. Nekako ne mogu vjerovati da si mrtav sve dok ne pročitam negdje i pomislim si… “nemoguće”, kao da svi mogu biti mrtvi osim tebe. Što se desilo tata? Ti si pobjeđivao život. Zašto si mu pustio da pobjedi? Što ću ja sada, tebe su svi voljeli, i zbog tebe su neki i mene voljeli. A sada me samo sažaljevaju. U zadnjih par dana sam dobila više poziva nego ikad u životu, osjećala sam se kao da je ljudima ustvari stalo do toga kako je meni. Ali ne znaju oni tata.
Nikad mi nije bilo krivo što se ne družimo više, što nikada nismo izašli vani zajedno, što nisi nikada sudjelovao u nekim događanjima u kojima sam ja bila, jer si bio takav, a sad kad gledam slike i video kao da si još živ. Nije mi jasno što se događa, zašto svi pričaju o tebi kao bivšem. Pa još si tu, fizički. Znaš tata kada te kremiraju neće nam dati tvoj pepeo. A tvoj život se uvijek svodio oko pepela. Stalno ti je padao po podu i tepihu i mama je bila jako ljuta zbog toga. Sad bi najrađe uzela tvoj pepeo i pojela ga, tako da znam da ćeš uvijek biti s nama.
Ne mogu si ni zamisliti život u skoroj budućnosti. Morat ću dušu prodat da preživim.
Zamisli kako je baki, prvo suprug pa sin. Imam osjećaj da će ona umrijeti od tuge. Da nema Denisa i mame sada tu ne znam šta bi si napravila. Nemogu ni piti ni jesti. Sve me podsjeća na tebe. Nema veze tata, svi umiru. I kad upoznaš osobu do koje ti je stalo moraš biti svjestan da će umrijeti. Zato tata….
Vidimo se …
Leave a Comment