Pretresljivi samomori najstnikov na Hrvaškem

Na Slo 2 sem spremljala izredno sejo državnega zbora o priznanju Kosova in v podnapisih zasledila novico o grozljivem fenomenu, ki pretresa tla naše sosede, Hrvaške. Klikni naprej → Grozljiva tragedija. Mladi, ki še niso dodobra začeli uživati življenje, so dvignili roko nadse. Čemu? Kdo je odgovoren za to? Najbolj me je pretreslo, da se je štirinajstletnik na šolskem hodniku v Varadžinu polil z razredčilom in se zažgal. In kako potem ne bi bili otroci pretreseni ob pogledu na to! Travme, nočne more … In kako hudo bolijo opekline! Ko sem bila stara kaki 2 leti (Angleži pravijo toliko staremu otroku “toddler”), sem se igrala v kuhinji blizu mize, za katero so sedeli odrasli in pili kavo. Naenkrat sem z zanimanjem potegnila prt, ki je visel čez rob mize. Začutim vročo tekočino, ki žge po roki. Kako hudo boli. Auaaaaaaaaaaa, peeeečeeeeeeee! Odpeljali so me v zdravstveni dom, kjer so mi oskrbeli roko – dobila sem opeklino druge stopnje – da se je popolnoma zacelilo, je trajalo kar nekaj časa. Toda dogodek sem si zelo dobro zapomnila, še zdaj se spomnim podrobnosti iz tako ranega otroštva. K sreči se mi ne pozna brazgotina. In v Našicah se je, le dan za namernim zažigom fanta, obesila sedmošolka (bila je odlična učenka in športnica ter predsednica razreda) na domačem podstrešju, ko je bila sama doma, njena mlajša sestrica je našla poslovilno pismo, sosed pa je našel truplo. Si predstavljate, da bi se to vam pripetilo? Kako bo to ubogo dekle celo življenje zaznamovano s sestrino prezgodnjo smrtjo. V ponedeljek se je sedemnajstletnica utopila v jezeru pri Zaboku. Ker ni videla izhoda iz težav, je zabredla v gladino jezera in … umrla izredno mučne smrti. Ko ti voda vdira v usta, ti pa ne moreš dihati … V Čašincih se je spet obesil trinajstletnik. Žalostno. Tako mlad. Pred kratkim sta na Rabu dve najstnici (13 in 15) s cerkvenega zvonika skočili v globino, par dni pred tem pa poslali SMS prijateljem, kaj nameravata. Da greš skočiti z visoke stavbe in treščiš na tla … Po statistiki pri 55 poskusih otroških samomorov uspe 22 na leto. Še bolj je alarmantno, da to gre na videz mirne, pridne, tako rekoč zlate otroke, ki v resnici globoko v sebi hudo trpijo, zapadejo v depresijo, okolica in vzgoja pa stvar še bolj pospešita. Starši so lahko nerazumevajoči, nestrpni, preveč zaposleni sami s sabo, da ne opazijo, kaj se dogaja z njihovim otrokom. Šola tradicionalno izvaja izjemen pritisk na mladino, ki so večno pod stresom zaradi strahu pred slabimi ocenami, tekmovalnosti, nesposobnosti nekaterih učiteljev, da bi kvalitetno in razumno podajali učno snov … tudi družba ima pomembne faktorje: nasilje med mladino, jemanje droge, kraje, pitje alkohola, bombardiranje z lepotnimi ideali (okostnjakarskimi manekenkami, torej predstavljajo hudo anoreksične primerke za višek lepote človeškega telesa!) škodljive vsebine po TV, knjigah, internetu … Na Hrvaškem opozarjajo tudi na hudo pomanjkanje za to usposobljenega kadra – psihologov in defektologov – po šolah. Nekaj je hudo narobe s tem modelom šolanja, ki je včasih preveč zahteven, zlasti pri nas tako opevana devetletka. Koliko otrok si bo moralo še vzeti življenje, preden se bo šolstvo zganilo v bolj optimistične, prijazne in kvalitetne sfere?