Mar dandanes še obstajajo “prikrite” plinske celice?!
Avtobus
Koncentracijsko taborišče Auschwitz
Nekega mrzlega in vetrovnega popoldneva čakam na avtobusni postaji … Klikni naprej →
pogledam gor v nebo, kjer se podijo težki, črni oblaki … jaz pa (kako tipično) brez dežnika … kazalo je, da se bo vsak hip ulile dežne kapljice … pihalo je kot za stavo (kako podobno primorski burji) … nato se privali po cesti okoren enodelni avtobus… vstopim gor … šofer mirno pogleda vozovnico in odpelje naprej … meni pa takoj postane slabo … v zraku zavoham neki težek vonj … kot da bi smrdelo po plinu … težko opišem … vonj je bil zelo intenziven … tako je smrdelo, kot po gnilih jajcih ali, kot da bi se guma žgala … pogledam naokoli … par potnikov okoli mene se je kremžilo … okna popolnoma zaprta … klime (kako zanimivo) avtobus itak ni imel … celoten avtobus je imel ta zatohel, težek, smrdljiv zadah … k sreči izstopim čez par postaj v mestu dol, kamor sem bila namenjena … globoko se nadiham svežega zraka … sem mislila, da bom padla v nezavest, tako mi je bilo slabo od tistega vonja, pljuča so bila čisto prepojena z njim … grozljivo, kako je smrdel ta avtobus – takega vonja svoj živ dan še nisem vohala na kateremkoli prevoznem sredstvu … ne vem zakaj, a ta vonj me je nekako spomnil na koncentracijska taborišča za časa 2. svetovne vojne, ko so nacisti Žide zaprli v plinske celice – češ, da se gredo tuširat – in spustili plin, da jih je pomoril … imelo me je, da bi ta dogodek prijavila na firmo teh avtobusnih prevoznikov (zapomnila sem si registrsko številko avtobusa) … pa najbrž ne bi nič dosegla … mar sploh redno vzdržujejo te svoje avtobuse z rednimi tehničnimi pregledi? … Morda smo mi potniki nekakšni poskusni zajčki? … Ne vem pa, kaj je bilo s temi potniki in šoferjem, ki so se peljali naprej … ali so izstopili … se peljali naprej … bodo imeli kakšne zdravstvene težave zaradi tega … da niti ne omenjam to, koliko zaslužijo s prodajo mesečnih nalepk in zlasti žetonov (ne morejo pa posodobiti voznega parka) … nekateri novejši avtobusi pa imajo konstanten čuden vonj (samo nasprotnega od omenjenega smradu) … včasih celo šoferji dajo tako močno klimo (ko je zunaj mrzlo), da te nemudoma prične boleti glava … ali pa poleti, sredi največje vročine, popolnoma izklopijo klimo, oken pa nikakor ne moreš odpreti … katastrofalno, v tujini niti približno nimajo tako zastarelega sistema javnega prevoza … da ne govorim o sramotnem propadanju metropolne avtobusne in železniške postaje … sedaj obetajo gradnjo popolnoma novega potniškega terminala – upam, da bo res kaj kruha iz te moke in ne samo leporečenje kot pri obnovi stadionu za Bežigradom in gradnji novega v Stožicah … ali o dolgoletni, še nikoli začeti, gradnji novega NUKa (Narodne in univerzitetne knjižnice) … kdo ve?
Ja, glede busov je res, da vsačih notri smrdi, samo imam občutek, da bolj smrdi po švicu ( zaradi nehigiene potnikov )… vsaj jaz nisem imela težav z drugimi vonji… Zakaj pa nisi šoferju povedala? Morda bi pa kaj ukrenil?
lp
@ Nusa:
No, ja, v temu avtobusu je smrdelo vse kaj drugega kot znoj … kot, da bi se kaj žgalo oz. bi nekdo zakuril časopis – težko opišem, kakšen smrad je to bil. A bi imelo kakšen smisel to govoriti šoferju – če ga to očitno ni motilo in ni nič ukrepal – niti odprl oken ali kaj podobnega?
Od nekega zelo prijaznega tipa, ki sicer dela na LPPju, sem izvedela, ko sem mu omenila ta pripetljaj, da bi ta smrad najbrž lahko bil posledica žganja zavor avtobusa – torej stvar je bila resna, šofer pa nič ukrepal. Zanimivo!